Porast spletnih prevar: Slovenci lani oškodovani za več kot 19 milijonov evrov

Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT opozarja na znaten porast spletnih oglasov, ki vodijo v različne oblike prevar z namenom finančnega oškodovanja uporabnikov.

Ti oglasi se pojavljajo predvsem kot sponzorirane objave na družbenem omrežju Facebook ter na različnih novičarskih portalih prek oglaševalskih mrež, še dodajajo.

Tovrstni oglasi se skrivajo pod različnimi obljubami o dobrem zaslužku z delom od doma in velikimi donosi brez tveganja. Investicijske prevare so po podatkih policije v preteklem letu Slovence oškodovale za več kot 19 milijonov evrov, pri čemer je povprečni znesek oškodovanj znašel več kot 27.000 evrov, pojasnjujejo na SI-CERT.

Oglasi za goljufive investicijske sheme se najpogosteje pojavljajo na omrežju Facebook, opozarjajo. V njih navadno zlorabijo podobe različnih znanih osebnosti in blagovnih znamk, z namenom prepričevanja in ustvarjanja legitimnosti.

Žrtve omenjenih prevar pogosto iščejo pomoč pri povračilu izgubljenega denarja, pri tem pa naletijo na novo prevaro s povračilom sredstev. Kot dodajajo na Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost, mnogi oglasi za prepričljivejšo krinko kopirajo podobo in imena slovenskih institucij, npr. slovensko policijo, Furs, različna ministrstva, ter promovirajo objave na Facebooku o pregonu kriminalcev in obljubljajo pomoč oškodovanim.

Pogosti so tudi oglasi za lažne spletne trgovine, ki uporabljajo imena, kot so "Slovenija", "Slovenia" ali "Ljubljana", da bi ustvarili vtis legitimnosti.

Kot tretjo vrsto goljufivih oglasov na omrežju Facebook pa SI-CERT izpostavlja oglase, ki vodijo v tako imenovano prevaro s skrito naročnino. "V prevari s skrito naročnino goljufi želijo od nas izvabiti številko kreditne kartice. V drobnem tisku pa ugotovimo, da se pravzaprav naročamo na neko trivialno storitev. Simbolični znesek v višini nekaj evrov se po nekaj dneh spremeni v naročnino do 60 €, ki jo vsak mesec trgajo s kreditne kartice," so zapisali.

Na SI-CERT zato vsem uporabnikom svetujejo, da vedno preverijo Facebookovo stran, ki stoji za oglasom, kadar ta izstopa po svojih obljubah. Kot najboljša vaba se izkažejo zelo nizke cene uveljavljenih blagovnih znamk, izjemni donosi pri investicijskih vlaganjih, delo od doma z visokimi zaslužki, razprodaje za le nekaj evrov in podobno.

Facebookove strani, ki so nastale pred nekaj dnevi, imajo nekaj deset sledilcev, zgolj eno ali dve objavi, upravljalci strani so iz tujine, obenem pa imajo aktivno množico oglasov in ne vzbujajo zaupanja. "Uporabniki naj tudi preverijo komentarje ostalih sledilcev, kjer so očitni predvsem komentarji botov. Gre za številne umetno ustvarjene profile, ki so pod nadzorom goljufov in za katerimi ne stojijo resnične osebe. Njihove objave so spisane in objavljene prek vnaprej programiranih skript, vsi pa izjemno hvalijo neki izdelek ali investicijsko priložnost," so dodali.